Pes in mačka pod isto streho ...


[vnesite opis za sliko]
[vnesite opis za sliko]

Lahko pes in mačka živita skupaj?

In se razumeta?

Se imata celo rada?

Seveda!

 

Obstajajo pomisleki, če je med psom in mačko velika razlika v velikosti, saj lahko velik in prijazen kuža zdrobi mucko pod svojo težo, če bi nanjo nevede stopil. Poleg tega bi lahko pes v mački videl le plen. Vredna je tudi omemba ostrih mačjih krempljev, ki so resna grožnja pasjim očem, še posebej za pasme z občutljivimi očmi. Kljub vsemu se večina psov in mačk razume. Pes in mačka sta dve zelo različni bitji z različnima jezikoma, socialno hierarhijo in potrebami.

 

Ne glede na to, ali pride k mački v hišo pes ali se zgodi nasprotno, živali vsaj nekaj časa ne smemo pustiti sami, čeprav bomo prepričani, da se dobro razumeta. Če bosta prišla v hišo skupaj pes in mačka kot mladička, je zelo velika verjetnost, da se bosta zelo hitro navadila drug na drugega in da se bosta dobro razumela. Mlade živali so ponavadi zelo radovedne, živahne in jih zelo zanima vse, kar je novega v njihovem okolju. Mladič se brez strahu približa vsemu neznanemu, vse hoče povohati, vsega se hoče dotakniti ali oblizati in celo grizljati. Zato bo prvi stik mladičkov, psička in mačke, vselej prijazen, saj še nista imela slabih izkušenj. Takšno sožitje brez kakršnih koli težav, bo trajalo vsaj prvih nekaj tednov skupnega življenja, torej dotlej, ko se začnejo pri obeh živalskih vrstah kazati psihično-razvojne razlike.

 

Ko v hišo pride mačka

 

Ko pride v hišo mačka, potrebuje pes več naklonjenosti, da bi se izognili ljubosumju. Kljub temu pa je pes navajen živeti v skupnosti in mu zato ponavadi ni težko dopovedati, da bo moral sprejeti novega člana krdela in da ga ne bo smel nadlegovati. Vsekakor pa je priporočljivo, da psa prej navadimo na vonj po novem članu skupnosti.

Če je le mogoče, naj se tudi mačka seznani z vonjem po psu. Preden pride mačka v hišo, kjer že imamo psa, poskrbimo, da v prostoru, kamor jo bomo prinesli, vsaj nekaj časa ne bo psa. Pred prvim srečanjem moramo poskrbeti, da sta živali umirjeni in sproščeni, da bo srečanje potekalo brez stresa in nervoze. Če sta živali nemirni ali plašni, lahko poskusimo preusmeriti njuno pozornost s priboljški ali igro.

Nič ni narobe, če psu pred prvim srečanjem namestimo nagobčnik, še posebej, če je neposlušen in živahen. Pogoj pa je, da pes nagobčnik dobro prenaša. Med srečanjem se izogibajmo hitrim gibom, glasnemu in nervoznemu govorjenju. Prav tako je zelo priporočljivo, da imamo psa na povodcu. S prehitrim neposrednim stikom namreč lahko naredimo veliko škode. Ko bomo s psom vstopili v prostor moramo upoštevati mačkino individualno varnostno razdaljo. Pazljivo moramo opazovati telesno govorico psa, da bomo pravilno razumeli njegove namene. Lajanje in javkanje je čisto v redu. Paziti moramo na nasršeno dlako na vratu in ramenih, saj to kaže na vznemirjenost in potencialno agresivnost. Morda bo pes renčal ali pa vznemirjeno mahal z visoko vzdignjenim repom.

Cilj je, da bo pes mucko povezoval s pozitivnimi stvarmi. Zato je pomembno, da se med prvim srečanjem z njim pogovarjamo, mu dajemo majhne priboljške in ga pohvalimo, če na mucko lepo odreagira. Čez čas bomo ocenili, da je napočil čas, ko se bosta mačka in pes lahko srečala tako, da bo kuža brez povodca, vendar moramo poskrbeti, da bo imela mačka na voljo dovolj dvignjenih prostorov, kamor se bo lahko umaknila, če bo pes postal preveč vsiljiv ali če se bo slabo počutila.

Če pride mlada mačka v hišo, kjer je že odrasel pes, lahko nova članica skupnosti z njim kmalu vzpostavi dober in prijazen stik, tudi v zanjo tujem okolju. V tem primeru pa moramo bolj zadrževati mačko kot psa. Če pride v hišo odrasla mačka, ki je že navajena na pse, se zelo hitro navadi tudi na domačega psa. Bolj pazljivi pa moramo biti, če pride v hišo odrasla mačka, ki je nezaupljiva do psov.

 

Ko pride v hišo pes

 

Mačke imajo povsem drugačno socialno življenje kot psi. S psi jih ne moremo primerjati niti po občutku za življenje v skupnosti niti po povezanosti z drugimi člani skupnosti. V mačjih skupnostih vedno lahko opazimo nekaj elementov samotarskega življenja.

Že glasno lajanje psa lahko mačko hudo vznemiri in prestraši. Zato je priporočljivo, da mačko s pasjim lajanjem soočamo in jo nanj navadimo že veliko pred prihodom psa. Prvih nekaj dni je bolje, da psa namestimo v prostor, kamor mačka ne bo imela dostopa. Njuno prvo srečanje naj bo na čim bolj nevtralnem terenu. Vsekakor pa ne v prostoru, kjer ima mačka ležišče, ali tam, kjer se najraje zadržuje. Večina psov preganja mačke, če jih tega ne odvadimo že v zgodnji mladosti. Gre preprosto za to, da je mačka za psa plen, česar pa seveda ne smemo dovoliti. Zato moramo imeti psa vsekakor na povodcu. Bolje je, da srečanja večkrat ponovimo, kot da bi bilo srečanje predolgo.

Še zlasti starejša mačka se hitro razdraži, če v hišo pripeljemo mladega, nerodnega in zelo aktivnega pasjega mladiča. Čeprav se je treba z mladičem veliko ukvarjati, moramo paziti, da mačka ne bo zapostavljena. Mačka bo v tem primeru nedvoumno pokazala ljubosumje, običajno z markiranjem. Vendar bo odrasla mačka lažje sprejela pasjega mladiča kot odraslega psa, saj je po vedenju podoben mačjemu mladiču in bo v njej predramil materinska čustva.

Na splošno lahko rečemo, da se običajno pes in mačka v isti hiši dobro razumeta. Marsikdaj bomo opazili, kako bo pes po vrnitvi s sprehoda mačko pozdravil, ta pa mu bo pozdrav vrnila. Pri tem lahko vidimo, kako se maček in pes, s pokončno dvignjenim repom, dotakneta s smrčkom. Še višja stopnja prijateljstva in medsebojnega zaupanja je, da sme kuža mačko ovohavati okoli spolovila, mačka pa z drgnjenjem glave po kožuhu pušča svoj vonj na psu.