SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA CEPLJENJE MAČK


Redno izvajanje programa cepljenj zagotavlja maksimalni učinek imunske zaščite živali in pomeni enega najpomembnejših ukrepov v splošni zdravstveni zaščiti naših ljubljencev. Z rednimi cepljenji zagotavljamo možnost učinkovite zaščite ali vsaj zmanjšanje možnosti pojava in širjenja hudih nalezljivih bolezni, ki so lahko neozdravljive in celo smrtne.
Mačke so za nekatere bolezni dovzetnejše v prvih mesecih življenja, za nekatere bolezni pa se dovzetnost s starostjo ne zmanjšuje, ravno zato moramo živali ščititi od njihove mladosti dalje s ponavljajočimi cepljenji, ki se izvajajo vsako leto.
Najpogostejše nalezljive bolezni so mačja kuga, ki prizadane prebavni trakt, lahko pa prizadane vse organske sisteme, virusni rinotraheitis, ki povzroča obolenja predvsem zgornjih dihal, okužba s kalici virusi, ki povročajo vnetja mehkih tkiv ustne votline in klamidioza (bakterijska bolezen), ki prizadane oči in predvsem dihala.
Mačke lahko cepimo prvič pri starosti 8-10 -ih tednih. Cepljenje ponovimo čez 3 do 4 tedne, nato pa cepljenje obnovimo čez eno leto in potem na 3 leta.
Pri zunanjih mačkah sta pomembni tudi okužbi z mačjo levkozo in mačjo nalezljivo viremijo (mačji AIDS)- FeLV/FIV. Bolezni povzročata dva različna virusa, sta izjemno nalezljivi in se prenašata preko ugrizov, torej sline, krvi, spolnih odnosov, pitja iz istih posodic in tudi preko placente (posteljice), tako da lahko okužena mati okuži tudi svoje mladičke. Na žalost obstaja le cepivo proti mačji levkozi, tako da zaenkrat cepljenje proti mačjemu AIDSu še ni mogoče. Preden pa cepimo mačke proti mačji levkozi, je potrebno opraviti serološko testiranje mačk na mačjo levkozo in mačji AIDS. Opravi se tako imenovani hitri test, ki poda rezultate že v desetih minutah. Test se izvaja zato, ker se proti mačji lekozi lahko cepi samo mačke, ki niso okužene s povzročiteljem te bolezni. Če test pokaže, da je mačka okužena s povzročiteljem mačje levkoze, se take živali ne cepi, saj tako cepljenje nima smisla. Živali, ki so okužene s po vzročitelji mačje levkoze in mačjega AIDSa, je potrebno izolirati od ostalih, da bolezni ne prenašajo na druge mačke.
V Republiki Sloveniji cepljenje mačk proti steklini NI zakonsko obvezno, kot tudi ne čipiranje z mikročipi.
Kljub temu, pa za prehod meje mačke morajo morajo biti cepljene proti steklini, vsaj en mesec pred prestopom meje, čipirane z mikročipi, ki se vstavijo pod kožo na levi strani vratu in imeti tudi Potni list EU (modra izkaznica), kamor se vpisujejo vsa cepljenja in drugi podatki. Nekatere države bivše Jugoslavije in druge tretje države zahtevajo tudi titer - test protiteles proti steklini, več podatkov pa dobite na Veterinarski upravi Republike Slovenije.