Alergije na živalsko dlako so med ljudmi pogoste in predvsem poslabšajo druge alergije. Pojem alergija na živalsko dlako pravzaprav ni pravilen, saj človeško telo ni alergično na samo dlako, ampak na proteine v prhljaju in drugih snoveh, ki se dlake držijo, na primer znoj, loj, slina, iztrebki in urin. Do nastanka alergijskih reakcij pride zaradi stika z živalsko dlako, urinom in s slino. Živali pri čiščenju kožuha na svojo dlako nanašajo slino in veliko ljudi je alergičnih prav na beljakovine v živalski slini.

Do alergijskih reakcij lahko pride, ne glede na to, ali gre za dolgodlako ali kratkodlako žival. Alergen je molekula, ki deluje kot antigen in vzbudi imunski odziv. V bivalnem prostoru se lahko alergeni zbirajo na več mestih, predvsem v preprogah, oblačilih in zavesah, kjer se lahko zadržujejo tudi do več mesecev. Do alergijskih reakcij lahko pride tudi potem, ko se žival že dolgo ne zadržuje več v bivalnem prostoru.

Simptomi alergijskih reakcij na živalsko dlako:

• napadi kihanja, nahod ali zamašen nos

• vnetje očesne veznice (konjunktivitis) s srbečimi, pordelimi in solznimi očmi s povečano občutljivostjo na svetlobo

• srbeča sluznica, predvsem v predelu žrela

• astmatični napadi

• koprivnica

• ekcemi

Med domačimi živalmi so mačke najpogostejši povzročitelj nastanka alergijske bolezni. Alergen v mačjih izločkih se lahko prilepi celo na obleko ljudi, ki imajo mačke, in lahko izzove alergijske reakcije v stanovanjih, kjer mačke nimajo. Alergija na mačjo dlako je ena najpogostejših alergij med astmatiki. Zanimiv je podatek, da je najverjetneje četrtina ljudi, ki trpijo zaradi alergij, alergična tudi na mačke. Vzrok zanjo ni dlaka, ampak posebna snov – protein Fel d 1, ki se nahaja v mačji koži in slini. Ker ta protein Fel d 1 proizvajajo lojnice v mačji koži, je splošno prepričanje, da mačke brez dlake ne povzročajo alergij, nepravilno. Kratkodlake, dolgodlake ali pa brezdlake mačke proizvajajo alergen. Vendar ga nekatere mačke proizvedejo več kot druge, zato so dolgodlake najbolj alergene. Poleg tega nastanek Fel d 1 spodbuja hormon testosteron, zato ga samci proizvedejo več kot samice.

Kaj lahko storimo za zmanjšanje alergijskih reakcij?

Po vsakem stiku z živaljo si umijemo roke.
Žival naj se ne zadržuje v spalnici.
V bivalnih prostorih naj bo čim manj pohištva, da se ne nabira preveč prahu, saj ta prenaša alergene po zraku. Odstranimo predmete, na katerih se lahko nabere še posebej veliko prahu, na primer plišaste igrače, okrasne vzglavnike, posušeno cvetje.
Stene, lesene površine in tla redno čistimo z vlažno krpo.
Odstranimo preproge.
Uporabljamo posteljnino, ki jo je možno pogosto prati. Pogosto peremo tudi oblačila, predvsem oblačila alergikov.
Žival redno češemo in umivamo z vlažno krpico, saj tako odstranimo alergene. To počnemo zunaj.
Redno čistimo mačje stranišče. To naj bo v ločenem kotu ali na balkonu. Alergik naj ima s straniščem čim manj stikov.
Žival naj ne bo v istem prostoru kot alergiki.
Pogosto sesamo svoje vzmetnice in vzglavnike.
Redno zračimo stanovanje.

Alergijski rinitis

pomembno vpliva na kakovost življenja. Pomembno je, da čim hitreje ob prvih simptomih alergije začnemo z zdravljenjem. Pred tem je potrebno ugotoviti, ali gre za alergijski rinitis ali za navaden prehlad, ugotoviti alergene in oceniti resnost težav.
Alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznice. Je pogosta kratkotrajna ali dolgo trajajoča bolezen dihal, ki prizadene do 40 odstotkov prebivalstva. Pojavnost narašča tako pri otrocih kot pri odraslih. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja, saj moti spanec, vpliva na preživljanje prostega časa in družabnega življenja, povzroči kognitivne motnje, izostanke v šoli in zmanjša delovno storilnost prizadete osebe.
Za alergijski rinitis so značilni simptomi, ki se pojavijo po izpostavitvi alergenom. Lahko so prisotni vsi simptomi ali pa le nekateri izmed njih: zamašenost nosu, izcedek iz nosu, kihanje, srbenje v nosu in v očeh, solzenje oči, srbeči izpuščaji na koži, kašelj, ki ga lahko povzroča sluz, ki polzi iz ozadja nosu v žrelo. Simptomom alergijskega rinitisa se lahko pridružijo še glavobol, spremembe počutja, razdražljivost in slabša pozornost.

Tipi alergijskega rinitisa

Če težave trajajo do nekaj tednov in jih povzročajo sezonski alergeni, kot npr. cvetni prah, gre za sezonski alergijski rinitis. V primeru, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki so prisotne vse leto, npr. pršice, hišni prah, alergeni domačih živali ali plesni, gre za celoletni alergijski rinitis. Osebe, alergične tako na sezonske alergene kot tudi na alergene, prisotne vse leto, imajo celoletni alergijski rinitis s sezonskimi poslabšanji s stalnimi vsakodnevnimi težavami, ki se v času cvetenja še poslabšajo.
Pomembno je, da čim hitreje ob prvih simptomih alergije začnemo z zdravljenjem. Pred tem je potrebno ugotoviti, ali gre za alergijski rinitis ali za navaden prehlad, ugotoviti alergene in oceniti resnost težav.

Zdravljenje alergijskega rinitisa

Za uspešno zdravljenje alergijskega rinitisa pogosto kombiniramo ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti alergenom in zdravljenje z zdravili. Simptomi alergijskega rinitisa trajajo le tako dolgo, dokler je oseba v stiku z alergenimi snovmi. Človek, ki trpi za alergijskim rinitisom, lahko veliko stori sam z izogibanjem dejavnikom, na katere je preobčutljiv in mu izzovejo alergijo. V primerih, ko se stiku z alergeni ni možno popolnoma izogniti, se svetuje zdravljenje z zdravili. Najpogosteje uporabljamo antihistaminike, lokalne kortikosteroide in lokalne dekongestive. Antihistaminiki sodijo med najpogosteje predpisana zdravila proti alergijam, delujejo pa tako, da preprečijo vezavo histamina na receptorje v sluznici in tako zmanjšajo alergijski odziv telesa. Med antihistaminike druge generacije sodi tudi Claritine® (loratadin), ki učinkovito blaži simptome alergijskega rinitisa in kronične idiopatske urtikarije.
Claritine ne vpliva na vsakodnevne aktivnosti in zaspanost se pojavi le v redkih primerih. V Sloveniji je na voljo brez recepta v obliki tablet Claritine S, sirupa Claritine in v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem Claritinekombo.
Zdravljenje s tabletami ClaritineS je enostavno, saj ena tableta na dan učinkuje 24 ur, jemlje pa se neodvisno od obroka. Claritine odpravlja simptome alergijskega rinitisa, kot so kihanje, izcedek iz nosu ter pečenje ali srbenje v očeh; uporablja pa se tudi pri zdravljenju kronične urtikarije. Za uporabo pri otrocih, starejših od dveh let, je primeren Claritine sirup. Tablete s podaljšanim sproščanjem Claritinekombo so na slovenskem trgu edinstvena kombinacija loratadina in psevdoefedrina. Pomagajo pri odpravljanju simptomov tako alergijskega kot tudi virusnega rinitisa. Še posebej so primerne za bolnike, ki imajo med simptomi, značilnimi za alergijski in virusni rinitis, zlasti izražene težave z dihanjem ob zamašenem nosu.